Po burnem tednu dvoma v sebe in negotovosti je Ana hrepenela po udobju dotika svoje žene.Okus njenih mehkih ustnic ob njenih je bil znano sidro, ki jo je prizemljilo v realnosti njune povezanosti.Njuni poljubi so se poglobili, telesi prepletli v plesu, star kot je sam čas.Annine želje so rasle, njeno hrepenenje po še bolj je postalo otipljivo.Zaželela si je občutka ženinega jezika, ki raziskuje njeno najbolj intimno področje, jo okuša, potrjuje.Užitek je bil izjemen, dokaz njune skupne strasti in razumevanja.Vsak dotik, vsak liz, je poslal valove ekstaze, ki so se sprehajali po Ani in potrjevali njeno mesto v svetu.Njuno ljubljenje je bilo praznovanje njune vezi, dokaz moči ženske izbire in lepote njunih skupnih želja.